Luke 12

Matop Nem Pa Taateß Piuk

Matiu 10:26-27

1A napan peo rakah to tönun maß to onöt e ne pa ö no upöm se komtön ee pa ma meh teß. Manih po poen pamëh e Ieesuß to soe momoaan ken pa ma vamomhë peß pan, “Eöm se matop vavih nem pa nap mokoß rivoe pikpiuk varih o Parësiß, to vamahun e ne peöm po piuk vamanih po is na to hovën o praoaß. Eöm se nat nem kon a taateß piuk pee. 2A ma kokoman vakoaan va pa taateß piuk, amot se teraß ee, ka napan nat vahik ee pee. 3Ivëh, ka soe nöm to vavaasis vakoaan voh ke nem ro upöm teß, amot nee se soe tavus eah pa matëëra napan. Ka soe neöm to vavisvis voh i em koman iuun, amot nee se sun, ko vatvus eah pa napan.”

A Teß Se Naöp Varoe Non E Sosoenën

Matiu 10:28-31

4“Ma vakamöß peöß, eöm se nat nem nanaöp nem o teß se ip vamët o sionin varoe, ka amot nee to hikta onöt ne a ip vamët a ma apeneöm. 5Eöß se soe ka neöm, a teß vëh nöm se nanaöp nem eah. Eöm se naöp varoe nem e Sosoenën vëh se ip vamët a neöm, ko vanö en pa apeneöm manuh po suraß ësës tamoaan.

6“Eöm to nat e nem, a napan to vonvoen ne sih a tönim növan pa poa toeaß. Ivëhkëk, a hikta pah soneß növan ne Sosoenën se anoe. 7Eß to ëh vahik voh en pa ma paß uvin kurus neöm. Ivëh, köm se nat nem nanaöp nem pataeah no a ma napan se nok amot manih peöm, suk eöm to teß oah rakah e nem po siß növan sosoneß.”

A Taateß Va pa Vatvus A Ëhnan E Ieesuß

Matiu 10:32-33; 12:32; 10:19-20

8“Eöß to soe ka neöm, ta pah teß se keh vaman a neoß, ko vatvus a ëhnaneoß manih pa matëëra ma napan, a, eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus me se vatvus eoß pa ëhnan a teß pamëh manih pa matëëra ma ankeroß pe Sosoenën. 9Ivëhkëk, a teß se keh vonih pan, eß to hikta nat a non neoß pa matëëra ma napan, a, eöß me se vonih pan, eöß to hikta nat noß peß manih pa matëëra ma ankeroß pe Sosoenën.

10“Ta pah teß se keh soe viivi a neoß e Koaß Teß Pa Napan Kurus, e Sosoenën se ihan anoe en pa hat pa teß pamëh. Ivëhkëk, a teß vëh to soe viivi a Tuvuh Vasioß, e Sosoenën hikta se ihan anoe non a hat peß.

11“A napan se keh me a neöm manih pa ma iuun hinhin soneß, me pa matëëro teß varih to vovoh ne, me a ma teß susunön va pa kaman, a, eöm se nat nem nanaöp nem, paröm koman nem pan eöm se piun vah va in na soe nih? 12A Tuvuh Vasioß se vavaasis en peöm pa soe nöm se piun ke raoe.”

A Soe Vapipinoß Va Pa Teß Öt Ö To Papön

13A pah teß manih pa napan poë varih to soe ke Ieesuß pan, “Tövavaasis, eöß to iu noß a ö nën se soe ke kea peöß, keß ki vakëh a ma tah ne tamön to mët këh, pareß heß a neoß a papan peöß.” 14Ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke poan, “Eteh to vateß voh a neoß a teß kiiki tah peöm?” 15Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöm se ut vavih rakah nem, paröm koe a manin a ma moeh tah. A teß to vaneah non a ma tah peo rakah eß a ma tah poë varih hikta se vaßaus ne o toßtoß peß, pan eß se vaeö tamoaan non ko teß varë non manih po oeh.”

16Ke Ieesuß heß en po pöh soe vapipinoß, pareß soe pan, “A taëën pa teß öt moniß vörep to rereaß en. 17Manih po kokoman pa teß öt ö pamëh, eß to koman va non manih pan, ‘Eöß se poß nok vah vanih? Eöß to hikta teß noß tah iuun to onöt non a ö noß se ununun a ma taëën kurus peöß.’ 18Pareß soe pan, ‘Eöß se nok vamanih, eöß se kökök a ma iuun taëën kurus peöß, paröß eok vaßpuh a ma meh iuun taëën voon, ko ununun a ma taëën me a ma moeh tah vihvih kurus peöß, manih pa ma iuun voon poë varih. 19Eß to soe koman hah kea pan, ‘A ma tah vihvih peo peöß to se onöt a ma kirismas peo. Ivëh, köß se vanot poß, paröß ënëën varoe noß, ko teß vaeö noß.’

20“Ivëhkëk, e Sosoenën to soe ke poan pan, ‘Eën a teß a pah papön rakah. Nös pa popoen sën mët eom. Ka ma tah kurus varih nën to ununun voh nom, eteh se kon?’

21“Eß to teß akuk va kov e non manih po teß varih to ununun vörep ne a ma tah peo koman pee, ivëhkëk, eße to hikta ununun ne a ma tah vih ne Sosoenën to iu non.”

A Taateß Va Pa Kokoman Vörep Me O Kokoman Punis

Matiu 6:25-34

22Ke Ieesuß tarih pareß soe ke a ma vamomhë peß pan, “Ivëh, köß soe ka neöm, eöm se nat nem koman vörep nem o toßtoß peöm, paröm soe vamanih pan, ‘Ea se ëën nös ataeah?’ Paröm nat nem koman vörep nem a sionineöm, paröm soe pan, ‘Ea se rara ataeah?’ 23A taateß va pa vatet o iu pe Sunön, ko teß vavih no to teß oah e non pa taateß va pa ëën vamhun. O toßtoß to teß oah rakah e non pa sioniumah, me eß to teß oah rakah e non pa tah ohop. 24Eöm se ep po öß, eße to hikta nepnep taëën ne sih, ko osoes ne. Pare hikta ununun taëën ne sih. Eße to hikta teß me ne ta iuun vavahoß taëën. Ivëhkëk, e Sosoenën to mamakën e non pee. Eöm a napan to teß oah rakah e nem po öß! 25Eöm se nat nem karë vörep me nem a ma tah varih po oeh to hikta se varë pet non a pop peöm. 26Köm se keh hikta onöt nem a nok ta siß tah soneß pa vaßaus a pop peöm manih po oeh, a, suk ataeah poß, köm kokoman vörep nem a ma tah varih?

27“Eöm se inan vöh pa ö no a töpkaß to pupu va ne. Ee tötöpkaß vah va ne sih nih? Ee to hikta kikiu vëhvaß ne sih manih pa vatëk hah rea. Ivëhkëk, eöß to soe voh keoß peöm, moaan voh e Solomon to ohop non a ma ohop mamatan vavih peß, ivëhkëk, a matan vavih pa ma töpkaß varih to matan vavih oah e ne pa ma ohop pe Solomon. 28A, o meon vëh to sun non koman a rak kuru, ka sinup nee se puit, ko vi ee po suraß. Ko meon to teß va non nën, ne Sosoenën to rara non sih poan. Ivëh, köm se nat me nem, e Sosoenën se matop vavih oah e non peöm pa ö neß to matop va i non o meon. O siß vaman peöm to soneß vörep. 29Ivëh, köm se nat nem kokoman vörep hah a nem, pan eöm se ëën ataeah, paröm kaak ataeah. Eöm se nat nem kokoman vapunis nem. 30O teß varih to hikta nat ne e Tamaara, eße to kokoman vörep ne sih a ma tah varih po oeh, pare iu kon ne. Ivëhkëk, e Tamaara to nat e non pataeah na to kökööt no. Eöm se kon rakah em pa ma tah vih to teß va non nën. 31Eß to vih oah rakah non pa ö nöm se iu nem a ma tah vih to heß vaeö non e Sosoenën e Sunön peöm. Keß se heß a neöm a ma tah neöm kökööt nem me a matop vih peß.”

A Taateß Va pa Ununun A Ma Tah Vih Manuh Pa Vöön Va Kin

Matiu 6:19-21

32“Eöm ra ma teß peöß, eöm to teß va nem manih po siß kum sipsip se koe a naöp. E Tamëneöm vöh pa vöön va kin to iu rakah e non pa heß a neöm a matop vih peß manih peöm o vakum teß keok. 33Eöm se vavoen em pa ma pah tah peöm manih po teß, ka moniß nöm to kon, ne eöm se heß pa vaßaus a nap arus. Ivëh, manih pa taateß pamëh, eß to teß va non manih peöm to vahoß a takoek manuh pa vöön va kin. Ka nap kakaveo hikta se kaveo ne me o kökörös hikta se ëën ne. 34A ö poanheh no a ma moeh takoek pën to pet ne, o kupu pën se pah pet vakis e non na nën.”

A Soe Va Pa Ma Teß Kikiu To Vamatop Ne

Matiu 24:42-44

35“Eöm se vakökööt a ma rara peöm, paröm voh o voh, ko vëkrea o ram, paröm vamatop nem pa kiu manih pe Sosoenën. 36Eöm se teß rakah va nem manih po teß to anoeh ne e sunön pee to hah taneß maß pa taëën va po vaen. Eß se nö maß, pareß tekteok maß o hopaß, kee peret ohoß o hopaß. 37A teß sunön se keh hah maß, pareß ep in a ma teß kikiu peß to hikta koroh ne, eß se vaeö. Eöß to soe vaman rakah ka neöm, e sunön koman se rara vamanih pa teß kikiu, pareß soe ke a ma teß kikiu peß pa ihoß. Keß koman ivëh se heß raoe a taëën. 38Ke sunön se keh nö maß pa topnin poen rakah, keß manih pa tö vamomoaan pe toaß, pareß ep raoe to vamatop ne, to anoeh ne poë, e sunön se vaeö vaßpeh me en pee.

E Koaß Teß Pa Napan Kurus Se Nö Vöhnun Maß

39“Eöm se nat va nem manih pan, e tövaneah pa iuun se keh nat momoaan en po poen no a teß kakaveo se nö maß, eß se hikta vatö ke non a teß kakaveo a iuun, keß kök, pareß ho. 40Ivëh, köm se teß vamatop nem pa ma poen kurus, suk eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus tomeß vöhnun a maß neöm.

A Soe Vapipinoß Va Pa Teß Kikiu Vih Me A Teß Kikiu Hat

Matiu 24:45-51

41Ke Pitaß soe pan, “Sunön, eën to heß varoe pöß eom pemöm pa soe vapipinoß vëh, keß manih me pa ma napan kurus varih?”

42Ke Sunön piun, pareß soe pan, “A teß kikiu to teß me pöß e non po kokoman vih, pareß matop vavih e non pa kiu peß? E sunön koman peß se kon poan e susun po teß kikiu peß, pareß heßheß non raoe a taëën po poen ne sunön to vateß. 43Amot no e sunön peß se hah maß, pareß këh taum a teß kikiu peß to teß avoeß va e non pa ö neß to soe va voh in poan, a, a teß sunön se heß poan o voen vih peß.” 44Eöß to soe vaman rakah ka neöm, a teß sunön se vahoß en pa teß kikiu peß pa matop a ma tah kurus peß. 45Ivëhkëk, manih po kokoman pa teß kikiu pamëh, eß se keh koman va non manih pan, ‘E sunön peöß hikta se nö vëhöß hah no maß.’ Ivëh, keß taneo en pa ip o upöm teß kikiu, me o köövo, pareß ënëën non, ko kakaak vapapön varoe kov e non. 46A teß sunön peß se vöhnun maß poan po poen neß to hikta teß vamatop non, me a aoaß neß to hikta nat non. E sunön se pah vakmis rakah en pa teß kikiu pamëh, pareß vahoß vaßpeh me a napan varih to hikta vaman ne e Sunön.

47A teß kikiu to nat vahik voh en pa tah ne sunön to iu non, ivëhkëk eß to hikta vamatop ta pah tah, pareß hikta vatet o iu pe sunön peß, a teß sunön se pah ip vahat rakah en peß. 48Ivëhkëk, a teß kikiu to hikta nat non po iu pa teß sunön, pareß nonok e non pa taateß to onöt e non pa ö neß se kon vahat en, a teß sunön se ip vatö en peß. O teß varih to kon a ma tah peo, eße se heß hah a ma tah peo. O teß se keh heß a ma tah peo manih pa pah teß, eße se hin poë a ma tah peo oah neß se piun hah.”

A Kiu Pe Ieesuß To Kök Vakëh A Ma Napan

Matiu 10:34-36

49“Eöß to nö voh maß pa vamatop a hanan pe Sosoenën, keß kiiki ko vakmis a ma napan varih to teß ne pa taateß hat vamanih po suraß nöß to vaës. Paröß iu rakah noß a ö no a suraß pamëh se ës ohoß. 50Ivëhkëk, eöß se kon kamis, paröß mët vovoh. Kuru o kokoman peöß to punis rakah e non, suk eöß tomeß avoeß e noß pa kon kamis me pa mët. 51Keß, eöm to koman voh nem, pan eöß to nö voh maß pa vahik a ma vapus manih po oeh, eh? Ahik, eöß to soe ka neöm, eöß to nö maß pa ki vakëh a ma napan. 52Taneo non kuru me amot no a tönim teß to teß ne pa pah iuun, pare taki vakëh po pöök kum teß, ka kukön teß hat ke ne a poa teß, ka pöök hat ke ne a kukön teß. 53Kee se taki vakëh ee, ke taman se rës e non pe koaß oeteß peß, ke koaß oeteß se rës e non pe tamaneah, ke köövo se rës e non pe semoneah, ke semoneah se rës e non pe sinaneah. Ke köövo töveneah se rës e non pe köövo muvaen peß, ke köövo muvaen se rës e non pe köövo töveneah.”

A Taateß Va Pa Nat A Tah Se Tavus Maß

Matiu 16:2-3

54E Ieesuß to soe ken pa ma napan pan, “Eöm to epep nem sih a unöh to peah maß manuh pa tope, paröm soe ohoß em pan, ‘A uhön se nus en.’ O pöh man rakah, ka uhön nus en maß. 55Paröm epep nem sih a tuvuh apuh to taneß maß tahiß, ko soe em pan, ‘A potan se hivaß rakah en.’ O pöh man rakah a potan hivaß to tavus en. 56Eöm ro teß o pöh mokoß rivon pikpiuk rakah! Eöm to iniinan vavih e nem sih po vëknöm va po oeh me a akis, ivëhkëk, eöm hikta iniinan vavih suk poß nem o vëknöm va kuru ataeah?”

Eën Se Vatotoopin A Hat Me A Meh Teß Vëh To Iu Vateß A No Moah Po Vahutët

Matiu 5:25-26

57“Suk ataeah, köm hikta kiiki vavih koman nem a taateß to teß totoopin non? 58O poen nën to iu vatotoopin nom a hat me a meh teß vëh to kehkeh vahoß a nom oah po vahutët, eöm se keh teß avoeß e nem hanan, eën se taneo eom pa vatotoopin a hat peöm. Eß tomeß me oah manuh pa koren e tökiiki vahutët, keß vahoß en pën manih pa koreero pirisman, ko pirisman vahoß ee pën pa iuun nohnoh.

59Eöß se soe rakah ka oah, eën to hikta onöt rakah nom a këh tavus ohoß maß a iuun nohnoh, antoen non a ö nën se voen vahik a moniß no a tökiiki vahutët to vateß ka oah.”